Letnik 72, številka 9-10 | Prirodoslovno društvo Slovenije

Letnik 72, številka 9-10

	Obletnica Tomaž Sajovic: Osemdeset let prof. dr. Kazimirja Tarmana
	Varstvo narave Stane Peterlin: *Odsek za varstvo prirode in njegova Spomenica* 1920**
	Klimatologija Lučka Kajfež Bogataj: Biotska raznovrstnost na planetu, ki ne raste Zemlja je planet, ravno prav daleč od Sonca, s pravšnjim ozračjem, z obilico vode, živim morjem in raznolikim kopnim, ki je pogosto zeleno ali pa v sebi skriva številne zaklade - od premoga do nafte. Naš planet ima le eno napako - da je omejen. Medtem ko je človeška vrsta rasla tako številčno kot po gospodarskih apetitih, je planet ostajal enako velik. Sladke vode, na primer, je na njem še vedno natanko toliko, kot je je bilo za časa Julija Cezarja, čeprav jo je takrat potrebovalo ob ostali biosferi le tristo milijonov ljudi, danes pa že skoraj sedem milijard Zemljanov. Količina porabljenih virov in pritisk na okolje, ki izvira iz bogate manjšine svetovnega prebivalstva, brezobzirno zmanjšuje zmožnostplaneta, da bi nas v prihodnosti preživljal - celo v primeru, da bi večina svetovnega prebivalstva še vedno imela dostop do premalo virov za dostojen življenjski standard.
	Zoologija Andrej Gogala: Raznovrstnost divjih čebel Čebele so večini ljudi poznane po domačih medonosnih čebelah in čmrljih (ti prav tako sodijo med čebele), večina ostalih vrst, ki večinoma živijo samotarsko, pa je širši javnosti bolj ali manj neznana. A čebele so po številu vrst med najbolj raznovrstnimi kožekrilci (Hymenoptera).
	Ekologija Jurij Kurillo: Morski levi zapustili San Francisco Sleherni obiskovalec slikovitega ameriškega velemesta San Francisco bo zagotovo slej ko prej prišel v ribiški pristan in na turistično najbolj znani pristaniški pomol številka 39. Če je tu doslej lahko obiskoval ne le izredno bogat morski akvarij in različne trgovinice s spominki ter ribje restavracije, je bila glavna turistična privlačnost vendarle znamenita kolonija kalifornijskih morskih levov (Zalophus californianus). Mogočni starejši in nežni mlajši samci so na tem kraju množično poležavali na lesenih splavih, prvotno namenjenih privezu čolnov. Pogled na to lajajočo življenjsko živalsko družbo, in to kar se da blizu, je bil res ankratna podoba "divje" narave ...
	Botanika Tone Wraber: Blagayev volčin v furlanskih Karnijskih Predalpah Blagayev volčin, Daphne blagayana, imamo po pravici za znamenito rastlino slovenske flore. To je rastlina izbrane lepote, prijetnega vonja, prav v naših krajih je bila spoznana kot še neopisana rastlinska vrsta in imenovana po lastniku klasičnega nahajališča, ima zanimivo zgodovino zgodnjega odkrivanja in dolgotrajno odkrivanje svoje razširjenosti (horologije), ob njej je bila izrečena prva misel o potrebi njenega varovanja pri nas in bila ena prvih, ki so bile na ozemlju današnje Slovenije zavarovane.
	Razvojna biologija Marina Dermastia: Zgodba o teozintu - majhen korak za koruzo, a pomemben za ljudi V Evropi so koruzo - tako kot mnoge druge amriške rastline - v začetku gojili le za okras. Tudi ko so spoznali njeno uporabnost v prehrani, je niso dobro sprejeli. Mnogi so verjeli, da jekoruza prišla v Evropo iz Turčije, zato so jo dolgo imenovali kar turška pšenica. Ameriški staroselci pa so jo imenovali maize ali mays. Hipoteza o teozintu kot rastlini, iz katere so udomačili koruzo, je postala zanimiva v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je od takrat dobivala vedno več znanstvene podpore.
	Kemija Radovan Komel: Zgradba in vloga ribosomov, "celičnih tovarn" za izgradnjo proteinov: Nobelova nagrada za kemijo za leto 2009 Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2009 so 10. decembra leta 2009 prejeli trije znanstveniki: Indijec Venkatraman Ramakrishnan, sicer državljan Velike Britanije, Američan Thomas A. Steitz in Izraelka Ada E. Yonath. Z natančnopreiskavo zgradbe ribosomov so ugotovili, na katerih mestih različni antibiotiki napadejo ribosome bakterij in kakšne so posledice njihovega delovanja. Znanje o vezavi antibiotikov na ribosome je v veliko pomoč znanstvenikom pri razvoju novih in še bolj učinkovitih zdravil, kar bo v prihodnosti rešilo mnogo človeških življenj.
	Naravoslovje v šoli Matevž Novak: Dolomit - kamnina leta 2010 Dolomit je poleg apnenca najboljznačilna kamnina v Sloveniji, hkrati pa bi lahko rekli, da je, vsaj po videzu, najbolj dolgočasna. Velikdel slovenskega goratega in hribovitega sveta gradi enoviten krušljiv svetlosiv masiven dolomit mezozojske starosti brez fosilov in zanimivih struktur, kakršne najdemo v apnencih. Marsikje pa dolomiti, navadno bolj pisani in temnejše sivi, nastopajo v obliki plasti, ki se menjavajo s plastmi drugih kamnin, najpogosteje apnencev, laporovcev, glinavcev in meljevcev. Na zemljevidu razširjenosti dolomitov v Sloveniji tako vidimo, da jih lahko najdemo skoraj povsod, razen na severovzhodu države in na Primorskem.
	Geologija Marija Mercina: Vse teče
	Obletnica Marjan Richter: Sto let Društva za raziskovanje jam Ljubljana
	Nove knjige Tomaž Sajovic: Davorin Tome: Samo narava. Ekologija v prozi in podobi.
	Društvene vesti Janja Benedik: 75. redni letni občni zbor Prirodoslovnega društva Slovenije
	Naše nebo Mirko Kokole: SDO, novi opazovalec Sonca