O društvu

Prirodoslovno društvo Slovenije  (PDS) je neposredni dedič društva Kranjskega deželnega muzeja, ki je bilo ustanovljeno leta 1839. Odsek za varstvo prirode je prešel v prirodoslovno sekcijo društva. Ta je leta 1934 prerasla v samostojno Prirodoslovno društvo.

PDS je danes nevladna organizacija, ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh naravoslovnih področij.

Cilji društva:

• prizadevanje za strokovno raven dela društva,

• pospeševanje in povezovanje poljudnoznanstvene, naravoslovne in naravovarstvene aktivnosti,

• vzpostavljanje in vzdrževanje stikov med strokovnjaki različnih naravoslovnih vej,

• sodelovanje s tujimi strokovnjaki s področja delovanja društva,

• sodelovanje s sorodnimi društvi in organizacijami doma in v tujini.

 

Naloge društva:

• prireja predavanja,ekskurzije, razstave in tekmovanja,

• ustanavlja sekcije, krožke, aktive,

• izdaja in zalaga poljudnoznanstveno revijo Proteus ter izdaja in spodbuja izdajanje druge znanstvene in poljudnoznanstvene,  vzgojne in popularizacijske literature in tiska s področja naravoslovja,

• za svoje člane in druge strokovnjake različnih naravoslovnih vej prireja sestanke, tečaje, posvetovanja, seminarje in podobno ter jim omogoča objavljanje znanstvenih in poljudnoznanstvenih spisov z izdajanjem periodnih in občasnih publikacij,

• podpira ustanavljanje samostojnih naravoslovnih društev ali zvez društev v Sloveniji,

• sodeluje z ustanovami in zavodi pri izdelavi vzgojno izobraževalne literature s področja naravoslovja,

• ustanavlja sklade, ki programsko in materialno podpirajo reševanje določene problematike iz delovnega področja društva,

• ustanavlja zavode, ki vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko samostojno vodijo naravovarstveno-izobraževalne programe (botanični vrtovi, informacijska središča ipd.),

• podeljuje društvena priznanja:

• Angele Piskernik in Ferdinanda Seidla (naravovarstveno)

• Grošljeva plaketa (za izjemne dosežke pri reviji Proteus)

• Kavčičev sklad (za mlade pisce v Proteusu)

• Zlata značka PDS (za vidnejše društvene dosežke).

 

Pomembnejši projekti v preteklosti:

Terenske ekskurzije s strokovnjaki za krožkarje in njihove mentorje od leta 1963 naprej. V letih od 1979 do 1992 so bili izdani tudi posebni vodniki ekskurzijskih poti (17 zvezkov).

Od 1991 do 2001 so bile za najprizadevnejše pedagoge organizirane tri- do petdnevne strokovne ekskurzije v tujino v izbrane naravoslovno ali naravovarstveno pomembne kraje.

Mladinska raziskovalna akcija Okolje v Sloveniji: leta 1974 – projekt Voda, leta 1977 – projekt Zrak, leta 1982 – projekt Tla. Za vsak projekt je bilo pripravljenih več priročnikov, za projekt Voda pa tudi pripomočki za terensko delo in kemikalije. Leta 1984 je izšel drugi priročnik za projekt Zrak s pregledno lišajsko karto.

Program za člane društva: naravoslovne in naravovarstvene enodnevne ekskurzije po Sloveniji in v zamejstvu (od 7 do 10 na leto), mesečna srečanja naravoslovnih fotografov, enkrat mesečno naravoslovno predavanje.

Varstvo narave: leta 1920 (Spomenica za varstvo narave), leta 1924 (soustanoviteljstvo Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka), leta 1940 (pobuda Dravski banovini za razširitev parka), 1946-1961 (prizadevanja za obnovitev in razširitev Triglavskega narodnega parka), leta 1967 (Teden varstva narave), leta 1970 (vodilna vloga v Evropskem letu varstva narave), leta 1972 (Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji), leta 1972 (pobuda za ureditev Divjega jezera za »muzej v naravi«), leta 1974 (posebna številka Proteusa ob 50-letnici Triglavskega narodnega parka), leta 1985 (skupaj z upravo Triglavskega narodnega parka obsežen vodnik po parku s karto).

 

 Pomembnejši projekti iz zadnjega obdobja:

Vsakoletna prireditev ob Mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti (od leta 1995 dalje).

Vsakoletno srečanje Dan naravoslovcev (od leta 1976 dalje).

Natečaj »Rastlina in žival leta« (od leta 1994 dalje, z letom 2008 razširjena še na »kamnino leta«).

Projekt »Lesnika (Malus sylvestis), drobnica (Pyrus piraster), skorš (Sorbus domestica) – jih še poznamo?« (od leta 1997 do leta 1999).

Mednarodni naravovarstveni projekt »Kartiranje travišč Slovenije« (od leta 1999 do leta 2003)

Projekt »Razširjenost omelovk v Sloveniji« (od leta 2000 do leta 2002)

Seminar »Vodenje manjših naravovarstvenih projektov« (2001)

Projekt »Drevoredi kot naravna in kulturna dediščina« (2000-2003)

Projekt »Mikoriza – očem skrita biodiverziteta“« (od leta 2002-2004)

Izdaja treh zloženk na temo biotska raznovrstnost: »Biotska raznovrstnost in kmetijstvo«, »Biotska raznovrstnost in gozdarstvo« in »Biotska raznovrstnost in turizem« (2002).

Akcija »Promocija naravoslovnih in tehniških znanosti na osnovnih in srednjih šolah« (2002-2005).

Posvet na temo »Natura 2000 v Sloveniji in EU« (2004).

Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo priznanje za osnovne šole (od leta 2004 dalje).

Seminar za učitelje: »Genetika« (oktober 2006).

Seminar za učitelje: »Podnebne spremembe« (oktober 2007).

Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo nagrado za srednje šole (od leta 2008 do leta 2012 v sodelovanju z ZOTKS).

Natečaj naravoslovne fotografije za mlade naravoslovne fotografe (2008 – ).

 

Založniška dejavnost:

Izdajanje revije »Proteus« (od leta 1933 dalje),

Darinka Soban: »Linnéjeva pisma Scopoliju 1761-1773« (1995),

Devana Lavrenčič: »Lavo Čermelj, slovenski znanstvenik, fizik in publicist« (1999),

Matija Gogala, urednik: »Kazalo šestdesetih letnikov Proteusa« (1999) – knjiga, CD (2004),

Darinka Soban: »Joannes A.Scopoli – C. Linnaeus: dopisovanje v letih 1760-1775« (2004).

Zalika Črepinšek: “Fenologija. Koledar narave” (2010).

Comments are closed