Zgodovina društva

Ustanovitev društva in prva leta
Ustanovitev prirodoslovnega društva v Ljubljani pomeni le vmesno postajo na dolgi poti organiziranega naravoslovnega delovanja pri nas. Čeprav lahko iščemo začetke tega delovanja že v Akademiji delavnih (1639), Kranjski kmetijski družbi (1767) ter v Zoisovem krogu, je ustanovitev Društva kranjskega deželnega muzeja (1839) tisti datum, od katerega štejemo nepretrgano delovanje današnjega Prirodoslovnega društva Slovenije. Leta 1864 se je društvo preimenovalo v Muzejsko društvo za Kranjsko. Po nastanku Jugoslavije se je Muzejsko društvo za Kranjsko preimenovalo v Muzejsko društvo za Slovenijo ter začelo izdajati novo glasilo, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, z zgodovinskim in naravoslovnim delom.

Glasnik_etnik_1 Glasnik_etnik_4-6 Glasnik_etnik_7-8

To pa se ni izkazalo kot dobra poteza, še posebej, ko se je leta 1929 prej enotno društvo razdelilo v prirodoslovno in zgodovinsko sekcijo. Glasilo prve so postale Prirodoslovne razprave, medtem ko je Glasnik ostal čisto zgodovinsko glasilo. Vse živahnejše delovanje prirodoslovne sekcije je preseglo okvire društva, v katerem so naravoslovci delovali skupaj z zgodovinarji. 28. aprila 1934 je bilo ustanovljeno samostojno Prirodoslovno društvo v Ljubljani.

Prirodopisni_odsek_Muz_drustva_2Roman_KenkCarniola

V desetletjih svojega delovanja je imelo društvo menjajočo se notranjo organizacijo in je ustrezno potrebam in možnostim širilo ali ožilo področje svojega delovanja. Nastajale so sekcije, ki so zaživele in navadno prerasle v samostojna društva ali pa tudi zamrle. Tako je na primer leta 1966 iz biološke sekcije nastalo Društvo biologov Slovenije, iz leta 1961 ustanovljene gobarske sekcije pa leta 1969 Mikološko društvo Slovenije.

40-letnica_PDSRazprave1

V letih med obema vojnama je društvo publiciralo Prirodoslovne razprave, edino tedanje znanstveno glasilo za področje favne, flore in geje. Ko je bila leta 1939 ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, je društvo to glasilo odstopilo njej, skupaj z izredno dobro vpeljano zamenjavo (1940).

Društvo je na občnem zboru leta 1937 objavilo tudi spomenico v zvezi s pripravami na ustanovitev ljubljanske akademije znanosti in umetnosti, v kateri je poudarilo potrebo po ustanovitvi matematično-prirodoslovnega razreda. Delovanje društva je torej vgrajeno tudi v temelje današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Društvo pri naravoslovnem ozaveščanju šolske mladine
Najstarejša dejavnost društva na področju strokovne podpore naravoslovnim mentorjem in spodbujanja šolajoče se mladine za raziskovalno delo so naravoslovni krožki. Prvi predvojni krožek je nastal leta 1934 na ljubljanski realki, drugi na dekliški gimnaziji Poljane. Po drugi svetovni vojni so se krožki razširili na številne srednje in osnovne šole. Prek Proteusa je takrat mladim krožkarjem dajal napotke za delo nekdanji predvojni krožkar dr. Ivan Kuščer. O delu krožkov je redno poročal tudi Proteus.
Zgodnja oblika dela z mentorji so bili seminarji, od leta 1963 pa tudi terenske ekskurzije s strokovnjaki. Na te so bili najprej povabljeni samo pedagogi mentorji, čez nekaj let pa skupaj z njimi tudi najbolj prizadevni krožkarji. To je bila društvena nagrada za celoletno prostovoljno delo v šoli. V letih od 1979 do 1992 je društvo za nekatere od nagradnih ekskurzij pripravljalo posebne razmnožene vodnike, po katerih so lahko mentorji sami ponovili ekskurzijsko pot. Skupaj je izšlo 17 zveščičev.
Današnje razmere delu v krožkih niso naklonjene, ker je za to potrebno veliko časa in vztrajnosti mentorjev in učencev. Že v 70. letih prejšnjega stoletja je krožke začelo izpodrivati projektno delo, ki razmeroma lažje in hitro daje dopadljive izdelke.
Več kot desetletje je pod okriljem društva tekla mladinska raziskovalna akcija Okolje v Sloveniji. Začela se je leta 1974 s projektom Voda, leta 1977 je sledil Zrak in leta 1982 še Tla. Za vsakega od navedenih projektov je bilo pripravljenih več razmnoženih ali tiskanih priročnikov, za projekt Voda pa tudi pripomočki za terensko delo in kemikalije. Program in navodila so pripravili ugledni zunanji strokovnjaki z univerz ali raziskovalnih ustanov, ki so tudi vodili pripravljalne seminarje za mentorje.

Kavčičev sklad
V spomin na pokojnega nekdanjega predsednika prof. dr. Rajka Kavčiča sta njegovi sestri Tilka in Ljudmila Kavčič dolga leta darovali  društvu denarni prispevek. Z njunim soglasjem je društvo to darilo namenilo mladim naravoslovnim piscem v Proteusu, nagrado pa imenovalo Sklad Rajka Kavčiča. Občasno v ta sklad prispevajo tudi drugi člani društva.

Program za člane društva
Društveno življenje je bilo v posameznih obdobjih različno pestro. S predavateljsko dejavnostjo je društvo začelo že kot sekcija Muzejskega društva, ki so se tedensko odvijala v predavalnici Univerze v Ljubljani. Tudi v prvih povojnih letih so bila strokovna predavanja zelo priljubljena, ki pa so z razvojem množičnih občil izgubljala privlačnost in v 60. letih skoraj zamrla. Naravoslovna predavanja, tokrat v bolj poljudni obliki, smo obudili leta 2004, in jih prirejamo enkrat mesečno.
Zelo priljubljene in dobro obiskane so postale organizirane celodnevne strokovne ekskurzije že pod predsednikom dr. Vinkom Strgarjem, še bolj pa pod predsedovanjem dr. Davorina Dolarja. V 90. letih prejšnjega stoletja so se ekskurzijam pridružile poldnevne naravoslovne delavnice, namenjene ožjemu in bolj specializiranemu članstvu.
Ko je Proteus z 59. letnikom (leta 1996) uvedel v okviru rubrike Narava v tem mesecu “rastlino in žival meseca”, je društvo v svoj članski program vneslo še večerna srečanja z avtorji sestavkov, ki so rastlino oz. žival predstavili v živo. Ta srečanja so bila dobro obiskana, vendar pa zaradi večernih ur dostopna le članom iz Ljubljane in okolice. Zato so člani društva in pedagogi iz Celja predlagali, naj bi predstavitve ponovili še v njihovem srednješolskem centru. V letih 1998 in 1999 je društvo ta srečanja ponavljalo še v Mariboru. Ker društvo ni več dobivalo denarne podpore in zaradi prevelikih časovnih obveznosti predavateljev, so ta srečanja leta 2000 prenehala.

Naravoslovna fotografija
Nekakšen začetek organiziranja naravoslovnih fotografov je bil društveni razpis za mladinsko naravoslovno fotografijo v okviru Evropskega leta varstva narave leta 1970. Po dobrem odzivu in uspešni razstavi je nastala društvena sekcija, ki deluje še danes. Razpisala in organizirala je veliko splošnih in tematskih razstav. V sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije so bile imenovane žirije, podeljevala so se priznanja in organizirale razstave v Ljubljani, nekatere razstave pa so potovale tudi v druge kraje Slovenije in v zamejstvo.
Proteus je zvesto spremljal ta dogajanja na področju fotografije, ocenjeval posnetke in prinašal izčrpna poročila ali celo kataloge razstav. Za to je vrsto let skrbel Marko Aljančič, prvi vodja sekcije za naravoslovno fotografijo. O novostih v svetu je največ poročal dr. Jurij Kurillo. Naslednji vodja sekcije je bil dr. Luka Pintar, tudi sicer izjemen naravoslovni fotograf. Vodenje sekcije je nato prevzel Marjan Richter, odličen strokovnjak, organizator in urednik Proteusovega slikovnega gradiva. Nasledila ga je naravoslovna fotografinja dr. Petra Draškovič Pelc. Mesečna srečanja naravoslovnih fotografov se odvijajo vsak drugi torek na sedežu društva v Ljubljani od oktobra do maja.

Varstvo narave
Dejavnost varstva narave se je začela že davnega leta 1919 z Odsekom za varstvo prirode pri tedanjem Muzejskem društvu za Slovenijo.  Odsek za varstvo prirode je leta 1920 izdal spomenico z zahtevami za zavarovanje ogrožene narave, ki se je enakovredno uvrščal med programe za varstvo narave drugod po Evropi. Skupaj s Slovenskim planinskim društvom je odsek leta 1924 sodeloval pri ustanovitvi Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Leta 1940 je društvo predložilo Dravski banovini pobudo za razširitev parka, v letih 1946 do 1961 pa so bila velika prizadevanja za obnovitev in razširitev Triglavskega narodnega parka. Leta 1967 je društvo v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo SRS organiziralo široko zasnovan teden varstva narave v Sloveniji in ob tej priložnosti izdalo tudi temu tednu posvečeno številko Proteusa, ki je izšla tudi kot poseben odtis. Tedanji agilni predsednik prof. dr. Miroslav kališnik je akcijo nadaljeval še v širšem okviru, ko je skupaj z drugimi ustanovami in društvi dosegel izid Zelene knjige o ogroženosti okolja v Sloveniji. Knjigo je izdalo društvo s sodelovanjem že omenjenega zavoda leta 1972. Leta 1974 je izšla posebna številka Proteusa ob 50-letnici Triglavskega narodnega parka.

TNP50_let_TNPPo razširitvi Triglavskega narodnega parka leta 1981 je društvo želelo uresničiti nalogo, ki si jo je zadalo še pred vojno: pripraviti in izdati naravoslovni vodnik po parku. Skupaj z upravo parka, ki je pripravila še kulturnospomeniški in planinski del, je leta 1985 izdalo obsežen vodnik s karto, ki do danes nima naslednika.
V 90. letih, ko si je svetovna naravovarstvena srenja kot prednostno nalogo naložila ohranjanje biotske raznovrstnosti, je tudi PDS razširilo svojo dejavnost na to področje. Še pred ratifikacijo konvencije o biotski raznovrstnosti s strani naše države je društvo skupaj s Slovenskim skladom za naravo obeležilo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki je bil prvič razglašen leta 1995 in ga navezalo na svojo tradicionalno prireditev Dan naravoslovcev. Vrsto let je bila to osrednja prireditev v podporo ohranjanju biodiverzitete z udeležbo visokih predstavnikov vladnih organov in znanstvenih ustanov. S podporo Ministrstva za okolje in prostor je društvo izvedlo nekaj manjših ozaveščevalnih projektov, kot so bili Rastlina, žival in biotop leta ali Biodiverziteta Radenskega polja, leta 2002 je pripravilo in izdalo tri zloženke o ohranjanju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, gozdarstvu in turizmu, ki jih je uredila Janja Benedik. Namenjene so bile predvsem šolski javnosti in nevladnim organizacijam.
Ob 50-letnici društva so bila uvedena naravovarstvena priznanja z namenom, da bi pohvalili prizadevanja posameznikov in organizacij in jih spodbujali za nadaljnje delo. Zamišljena so bila kot priznanja na državni ravni, ki jih do takrat še ni bilo. Osebam namenjeno priznanje je poimenovano po Angeli Piskernik, pravnim osebam pa po Ferdinandu Seidlu. Od leta 1984 do 1998 je bilo ob društvenih prireditvah podeljenih 8 prvih in 7 drugih priznanj. Ko se je pripravljal nov zakon o ohranjanju narave, je PDS predlagalo Ministrstvu za okolje in prostor, naj jih prevzame v zakon in jim tudi formalno da ustrezno težo, vendar se je predlagatelj odločil drugače in ustanovil drugo državno priznanje. To doslej še ni bilo podeljeno.

Priznanja, ki jih je prejelo Prirodoslovno društvo Slovenije:
1. Državno odlikovanje (Jugoslavija):
Nagrada vlade FNRJ zaslužnim delavcem na področju znanosti in kulture (1949) “za delo pri popularizaciji naravoslovnih znanosti.
Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1974) “v zvezi sštiridesetletnico delovanja in za posebne zasluge na področju naravoslovnih znanosti ter za prispevek k varstvu narave in človekovega okolja.

2. Državno odlikovanje (Slovenija): Prirodoslovno društvo Slovenije: Srebrni častni znak svobode (9.12.1994).

3. Druga priznanja:
Srebrna spominska medalja Univerze v Ljubljani (1974).
Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Center (1983) “za mladinsko raziskovalno akcijo o onesnaženosti zraka na območju občine Ljubljana Center”.

Predsedniki društva od leta 1934 do danes:
dr. Maks Samec (1934-1935)
dr. Jovan Hadži (1935-1936)
dr. Alija Košir (1936-1937)
dr. Marius Rebek (1937-1938)
dr. Božidar Lavrič (1938-1939)
dr. Alojz Kral (1939-1940)
dr. Alija Košir (1940-1949)
dr. Božo Škerlj (1949-1952)
dr. Anton Kuhelj (1952-1955)
dr. Hubert Pehani (1955-1958)
dr. Fran Dominko (1958-1961)
dr. Anton Polenec (1961-1965)
dr. Miroslav Kališnik (1965-1970)
dr. Alojzij Vadnal (1970-1974)
dr. Rajko Kavčič (1974-1977)
dr. Rajko Pavlovec (1977-1980)
dr. Vinko Strgar (1980-1985)
dr. Davorin Dolar (1985-1989)
dr. Kazimir Tarman (1989-1995)
mag. Andrej Seliškar (1995-2001)
dr. Robert Zorec (2001-2002)
dr. Radovan Komel (2002- )
Častni člani Prirodoslovnega društva Slovenije:
Alfonz Paulin, 1935
Ivan Regen, 1935
Ferdinand Seidl, 1935
P. S. Pavlović, 1938
prof. dr. Jovan Hadži, 1954
prof. dr. Alija Košir, 1962
dr. Lavo Čermelj, 1964
Pavel Kunaver, 1968
prof. dr. Hubert Pehani, 1968
Štefan Plut, 1969
dr. Maks Wraber, 1969
prof. ing. Ciril Jeglič, 1971
prof. dr. Viktor Petkovšek, 1971
prof. dr. Anton Polenec, 1971
dr. Valter Bohinec, 1972
prof. dr. Fran Dominko, 1972
Ivan Stanič, 1972
France Šušteršič, 1972
prof. dr. Anton Ramovš, 1975
prof. dr. Miroslav Kališnik, 1975
prof. France Planina, 1977
prof. dr. France Adamič, 1979
Franc Kimovec – Žiga, 1979
prof. Marija Gosar, 1984
prof. dr. Ivan Kuščer, 1987
prof. Amalija Seliškar, 1994
prof. Jože Rotar, 1994
prof. dr. Miroslav Zei, 1994
mag. Jože Drašler, 2000
prof. dr. Kazimir Tarman, 2000
Marjana Peterlin, 2001
Marko Aljančič, 2001
prof. dr. Tone Wraber, 2004
Stane Peterlin, 2005
prof. dr. Janez Strnad, 2009
prim. dr.  Luka Pintar, 2009
Marjan Richter, 2011
mag. Andrej Seliškar, 2013
Priznanja Angele Piskernik (varstvo narave, osebe) so prejeli:
prof. dr. Viktor Petkovšek (1984)
Mirko Šoštarič (1984)
prof. Ciril Jeglič (1987)
dr. Tone Novak (1987)
Peter Skoberne (1989)
Janez Gregori (1995)
družina Roban, Robanov kot (1995)
mag. Danijel Rojšek (1998)
Priznanja Ferdinanda Seidla (varstvo narave, organizacije) so prejeli:
Mestni muzej Idrija (1984)
Triglavski narodni park (1984)
Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, enota za varstvo narave (1984)
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, enota za varstvo narave (1989)
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, enota za vasrtvo narave (1995)
Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (1995)
Ribiška družina Tolmin (1998)
Nagrado Sklada Rajka Kavčiča so prejeli:
Matjaž Škerlak (1984)
Darko Bradassi (1984)
Vesna Klemše (1984)
Iztok Škornik (1984)
Barbara Bulc (1984)
Peter Weiss in Željko Žvipelj, Študenstki raziskovalni tabor (1984)
Andrej Gogala (1987)
Mitja Kaligarič (1987)
Patrik Kolar (1987)
Bojan Marčeta (1994)
Mateja Kogelnik (2000)
Mirko Kokole (2000)
Klemen Koselj (2001)
Matjaž Sever (2002)
Vanja Kovačič (2005)
Danilo Bevk (2008)
Miha Krofel (2008)
Alja Štraser (2009)
Jerneja Mori (2010)
Tilen Genov (2013)
Jernej Turnšek (2013)

Comments are closed