Zgodovina revije Proteus

Začetek
Misel izdajati slovenski poljudnoznanstveni časopis je starejša od samega Proteusa in sega nazaj v leto 1918. Sprožila jo je tedaj ustanovljena Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki je prevzela izdajo Ljubljanskega zvona. Določeno je bilo že ime novega časopisa, Priroda, za urednika je bil izbran dr. Pavel Grošelj, izdelani so bili klišeji za naslovno stran in vinjete. Zbrali so tudi prve prispevke. Toda do izida Prirode ni prišlo.

Preteči je moralo celih 15 let, da je zamisel zopet oživela. Takrat jo je sprožila skupina prirodoslovcev v Prirodoslovni sekciji Muzejskega društva za Kranjsko, iz katere je pozneje nastalo sedanje Prirodoslovno društvo Slovenije. V zapisniku seje te sekcije 10. maja 1933 beremo o pripravah na izdajo poljudnoznanstvenega časopisa. Med pripravljalci so bili prof. dr. Alija Košir, prof. dr. Ljudevit Kuščer, prof. dr. Božo Škerlj in dr. Lavo Čermelj. Iz omenjenega zapisnika je razvidno, da naj bi se novi list imenoval Priroda in tehnika. Tedaj je pripravljalni odsek pritegnil še dr. Pavla Grošlja, ki je bil že od vsega začetka določen za urednika. Na njegov predlog so opustili prvotno predvideno ime novega časopisa in mu dali ime po človeški ribici, Proteus, ki naj bi bil “srečen genius loci, simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije”.

Proteus je začel izhajati jeseni leta 1933. Urejal ga je Pavel Grošelj od njegovega nastanka do vključno 7. številke šestega letnika, ko je zbolel in ga je na njegovo željo nadomestil dr. Lavo Čermelj.

Po Grošljevi smrti 26. januarja 1940 je odbor Prirodoslovnega društva poveril uredništvo Čermelju in hkrati ustanovil uredniški odbor, ki so ga sestavljali polega urednika dr. Jovan Hadži, dr. Alija Košir in dr. Hubert Pehani. Čermelj je urejal časopis do druge svetovne vojne, ko je izšla prva številka osmega letnika.

Po drugi svetovni vojni
Med vojno je Proteus strogo varoval kulturni molk. Šele leta 1945 je zopet oživel. Prva številka je bila ponatis že leta 1941 izdane prve številke osmega letnika. Ker je bil dotedanji urednik še vedno odsoten, je drugo in tretjo številko uredil dr. Alija Košir. S četrto številko pa je uredništvo prevzel dr. Anton Peterlin, ki je uredil tudi ves naslednji letnik in pripravil prvo številko desetega letnika. Tedaj je društvo zopet poverilo uredništvo dr. Lavu Čermelju, ki se je po šestletni odsotnosti vrnil v Ljubljano. Čermelj je Proteus urejal naslednjih enaindvajset let.

V zadnji številki 31. letnika se je Prirodoslovno društvo Slovenije, izdajatelj Proteusa, zahvalilo dr. Lavu Čermelju, ki je po 23 letnikih oddal uredništvo, in ga imenovalo za častnega urednika, on pa se je zahvalil izdajatelju, sodelavcem v uredništvu, piscem, bralcem in tiskarni Tone Tomšič, ki je tiskala list vse povojno obdobje.

Jeseni leta 1969, ko je z 32. letnikom prevzel uredništvo dr. Anton Ramovš, se je zgodilo več pomembnih sprememb. Zunanja novost je bila v tem, da je Proteus dobil 16 barvnih strani, ki jih je tiskala nova tiskarna Mladinska knjiga, in nov logotip , ki je v eni od različic še zdaj v rabi. Notranje enobarvne pole je za 32. letnik še tiskala tiskarna Tone Tomšič, nato pa je Proteus v celoti prevzela Tiskarna Mladinska knjiga, ki ga je tiskala do 64. letnika. Imenovan je bil nov, manjši uredniški odbor.

Z 32. letnikom se je Prirodoslovno društvo Slovenije odločilo tudi za poslovno spremembo: založništvo in trženje Proteusa je s pogodbo oddalo Založbi Mladinska knjiga, obdržalo pa je izdajateljstvo. S tem je bila razbremenjena društvena uprava, Proteus pa se je uspešno uvrstil med mladinsko periodiko imenovane založbe. Tako je ostalo vse do leta 1992, ko je Proteusov položaj v založbi postal negotov. Zato je Prirodoslovno društvo Slovenije s 55. letnikom spet samo prevzelo izdajanje in zalaganje glasila.

V 35. letniku je uredništvo uvedlo kratke izvlečke na začetku večjih člankov. V 42. letniku, ko je urejanje za osem let prevzel dr. Tone Wraber, je (januarja 1980) umrl Lavo Čermelj, do konca zvesti sodelavec Proteusa. V času urednikovanja dr. Matije Gogala, to je od 50. do 57. letnika, je Proteus (v 55. letniku) uvedel angleške prevode kazala s povzetki člankov.

Z 58. letnikom je uredništvo prevzel Stane Peterlin. Razširjen je bil uredniški odbor, obseg letnika se je povečal na 480 strani, list pa je ves v barvnem tisku. Od 59. letnika dalje so ob člankih predstavljani njihovi avtorji, manj znani strokovni izrazi pa razloženi v slovarčku. Z 61. letnikom se je Proteus skupaj s Prirodoslovnim društvom Slovenije predstavil na svetovnem spletu.

V samostojni Sloveniji
Z 62. letnikom je glavni urednik postal dr. Ivan Kreft, odgovorni urednik pa je ostal Stane Peterlin, ki je to nalogo opravljal tudi še v 64. letniku, ko je za eno leto uredništvo prevzel dr. Samo Ribarič. S 64. letnikom je Prirodoslovno društvo Slovenije prekinilo pogodbo s Tiskarno Mladinska knjiga in tisk revije zaupalo Tiskarni Delo, d. d. 65. letnik je kot v.d. urednika urejala Janja Benedik, s 66. letnikom pa je urejanje prevzel Matjaž Mastnak. Ta je revijo urejal do 69. letnika, ko je prvi dve številki uredil dr. Sašo Dolenc, uredniško delo pa je za njim prevzel dr. Tomaž Sajovic, ki je še vedno glavni urednik revije Proteus. V tem času se je zamenjal tudi uredniški odbor, tisk revije je z 69. letnikom prevzela tiskarna Trajanus, ustanovljen pa je bil tudi uredniški svet revije Proteus.

Priznanja, ki jih je prejela revija Proteus:
Red zaslug za narod s srebrnimi žarki “v zvezi s štiridesetletnico obstoja in za zasluge v populariziranju naravoslovnih znanosti in pomena varstva narave in človekovega okolja: november, 1974.

Priznanje občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana center “za uspešno delo pri širjenju naravoslovne in tehnične kulture in vzpodbujanje mladih k raziskovalnemu delu”: december, 1982.

Comments are closed