Varstvo narave
Mihael J. Toman: Natura 2000 – omrežje izbranih varstvenih območij
Pri Naturi 2000 ne gre za idejo konzerviranja narave, ohranitve določenega stanja za vsako ceno, še manj ustavitve človekovih dejavnosti v okolju. Natura 2000 namreč določa omrežje izbranih varstvenih območij, ki so jih določile članice Evropske unije zato, da bi zmanjšali antropogene pritiske in da bi ustvarili ekološko sprejemljiv odnos do naravnih ekosistemov, v katerih veljajo naravne zakonitosti s sukcesijskimi procesi. Na ta način bi ohranili velik del naravnih življenjskih prostorov in posledično ohranjali biotsko raznovrstnost oziroma rastlinske in živalske vrste v njihovih naravnih okoljih. Ohranjanje življenjskih prostorov in posledično vrst (in ne obratno) ni nezdružljivo s človekovo dejavnostjo, ki pa ne sme ogroziti narave. Človek mora biti njen soodvisni člen, del narave in ne le njen uporabnik, še manj gospodar in njen upravljavec. Zapis v uredbi Natura 2000, da bodo človekove dejavnosti tudi v območjih Nature ohranjanje narave podpirale – kadar bo to mogoče -, moramo pravilno razumeti. Prav v takih nejasnostih pa je jedro sporov med tako imenovano naravovarstveno stroko in “razvojno” naravnano družbo. Nekaj k temu zagotovo pripomore tudi napačno razumljeni pojem trajnostnega razvoja,ki ni v prid naravi, pač pa človeku in naravnim virom, ki jih bo človek lahko v naravi trajno izkoriščal. Razvoj je namreč nasprotje trajnosti in tudi narava je dinamična. Veliko manj nejasnosti bi bilo, če bi pojem trajnostni razvoj zamenjali s pojmom vzdržni razvoj v sožitju človeka in Narave.
Medicina
Ksenija Slavec, Alenka Radšel Medvešček: Gripa in možnosti njenega preprečevanja
V prispevku so opisane glavne značilnosti virusov gripe oziroma influence, epidemiološke značilnosti okužb, klinična slika bolezni ter zdravljenje. Podrobno je predstavljeno preprečevanje gripe s cepljenjem in s protivirusnimi zdravili, ki pa se naj uporabljajo le v posebnih primerih. Navedeni so osnovni podatki o cepivu in prednostni vrstni red prebivalcev,ki naj bi za preprečevanje okužbe bili cepljeni in/ali naj bi prejeli protivirusna zdravila.
Fizika
Janez Strnad: ITER – pot
V vesolju se največ energije sprosti v zvezdah pri zlivanju atomskih jeder ali fuziji. Jedra se zlivajo v plazmi pri dovolj visoki temperaturi. Največ obeta zlivanje jeder vodikovih izotopov. Reaktor na zlivanje, fuzijski reaktor ali termonuklearni reaktor, v katerem bi potekalo nadzorovano zlivanje vodikovih jeder, bi odpravilvsaj del skrbi zaradi grozečega pomanjkanja energije.
Iz zgodovine naravoslovja
Kazimir Tarman: Alfred Russel Wallace – evolucionist v Darwinovi senci
Alfred R. Wallace je bil znan raziskovalec, biolog, antropolog, biogeograf in družbeno dejavni mislec. Ne spominjamo se ga le kot Darwinovega sopotnika, ampak predvsem zaradi izvirnosti njegovih zamisli. Povzpel se je na vrh znanosti in le malo je manjkalo, dabi sedaj namesto o darvinizmu govorili o “volsizmu”. Leta 1869 je seznanil Darwina s svojim odkritjem o vlogi naravnega izborav evoluciji živega sveta. S tem je vznemiril Darwina, ki je to rešitev odkril in raziskoval že več kot dve desetletji. Njegovo ime in znanstvena zapuščina dobivata danes vse večjo veljavo.
Biologija v šoli
Jože Mlakar: Razvoj življenja od molekule do človeka
Prispevek je odmev na kritično oceno poučevanja biologije in veljavnih učnih načrtov za ta predmet v osnovnih in srednjih šolah, ki jo je v zadnji številki anskega Proteusa objavil Tom Turk. Avtorjevo glavno spoznanje vprispevku je, da bi učence in dijake v šolah morali poučiti, da je skrivnost življenja mogoče raziskovati samo na ravni celega organizma – osebka. Ko opazujemo cel organizem, vidimo, da se ne vede slepo po strogih fizikalnih in kemijskih zakonitostih, temveč da je njegovo vedenje nepredvidljivo; živo bitje lahko odloča in se prilagaja novim okoliščinam. Čeprav po eni strani dokaj dobro poznamo dogajanja, ki vcelicah potekajo med molekulami, in po drugi strani dobro poznamo tudi obnašanje živali v različnih življenjskih okoliščinah, pa povezav med obema ravnema ne razumemo. Zavedati se je treba, da je eden pomembnih ciljev simpatetične vzgoje všolah, če ne že najpomembnejši, ta, da bi ljudje naravo in vse, kar je v njej, ljudi, živali in rastline, vzljubili. Tisto, kar imamo radi in kar ljubimo, varujemo.
Cvetje v jeseni
Branko Dolinar: Zavita škrbica (Spiranthes spiralis (L.) Chevall.)
Zavita škrbica cveti zgodaj jeseni in je naša zadnja cvetoča vrsta v družini kukavičevk (Orchidaceae). Botaniki in ljubitelji divjerastočih orhidej ji namenjajo veliko pozornosti, saj je socvetje, sestavljeno iz spiralasto razvrščenih majhnih belih in dišečih cvetov, vredno občudovanja. Pojavljanje zavite škrbice je predvsem zaradi pretiranega gnojenja, načina košnje in spreminjanja rabe travnikov v upadanju.
Naše nebo
Mirko Kokole: Nebo v septembru
Vesoljski teleskop Kepler, do sedaj najuspešnejši iskalec planetov zunaj našega osončja, je končal s svojim delom. Z njim so odkrili več kot 3.500 zvezd, okoli katerih se verjetno gibljejo planeti, in s tem pokazali, da je nastanek planetov pogost pojav. Trenutno poznamo 905 potrjenih planetov zunaj Osončja in smo vse bližje odkritju Zemljipodobnega planeta. Teleskop Keplerpa ni pripomogel le k odkrivanju planetov, ampaktudi k našemu poznavanju fizike zvezd.