Nobelove nagrade 2014
Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino je bila podeljena za odkritje možganskih celic, ki omogočajo orientacijo v prostoru
Zvezdan Pirtošek
Letošnja Nobelova nagrada za medicino je bila podeljena znanstvenikom Johnu O’Keefeju, May-Britt Moser in Edvardu I. Moserju, ki so svojo ustvarjalnost posvetili starim, a nadvse zanimivim predelom možganov – hipokampusu in predelom entorinalnega korteksa – in nadvse pomembni temeljni življenjski funkciji – navigaciji po notranje izgrajenem spoznavnem zemljevidu (kognitivni mapi) prostora. Spoznanja Johna O’Keefeja in zakoncev Moser pomenijo velik korak v razumevanju osnovnih mehanizmov, po katerih delujejo možgani. Pokazali so, da hipokampus in entorinalni korteks nadaljujeta evolucijsko vlogo medialnega paliuma: predstavitev prostorskega spomina (pri nekaterih vrstah tudi epizodičnega) in izgradnjo alocentričnega, od trenutnega položaja lastnega telesa neodvisnega spoznavnega zemljevida, ki organizmu omogoča učinkovito navigacijo v konkretnem prostoru. Tiste vrste, ki imajo izostren prostorski spomin, imajo sorazmerno večji hipokampus. Delo letošnjih nagrajencev je izjemnega pomena tudi za klinično, praktično medicino in še posebej za zdravstvo 21. stoletja.
Entomologija
Volkci, žuželke z zanimivo strategijo lova
Vesna Klokočovnik
Pogosto lahko najdemo na peščenih mestih, zaščitenih pred dežjem, v pesku izkopane lijake, ki so oblikovani kot narobe obrnjeni stožci pravilnih oblik. To so pasti, ki jih za lov plena izdelajo ličinke žuželk, imenovanih volkci. Gradnja takšnih pasti je v živalskem svetu redka, še posebej pri žuželkah, a je učinkovita strategija za lov plena.
Fizika
Moseley in vrstno število
Janez Strnad
V letih 1913 in 1914 je Henry Moseley z rentgenskimi meritvami ugotovil naboj atomskih jeder. Tako je neposredno določil število pozitivnih osnovnih nabojev v atomu in vrstno število, to je mesto elementa v periodnem sistemu. Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne Moseleyjeva zgodba utrjuje zavest o nesmislu vojn.
Medicina
Varfarin: od strupa za podgane do učinkovitega zdravila
Nejc Pavšič
Varfarin je zdravilo iz skupine zaviralcev (antagonistov) vitamina K in ga uporabljamo kot oralno zdravilo proti strjevanju krvi (antikoagulacijsko zdravilo). Njegovo delovanje se že šestdeset let s pridom uporablja pri preprečevanju nastajanja in zdravljenju krvnih strdkov (tromboz in trombemboličnih bolezni). Še pred prvo klinično uporabo so ga množično in uspešno uporabljali kot sestavino strupa za podgane. Z njegovim odkritjem in klinično uporabo je povezanih več zgodb, ki razkrivajo leta raziskovanj, naključij in prigod, ki so bila potrebna, preden je varfarin postal tako pomembno zdravilo, kot ga poznamo danes.
Nevrologija
Železo zdravi nespečnost, ki jo povzroča sindrom nemirnih nog
Andrej Gogala
Nespečnost je pogosta motnja spanja, ki prizadene velik delež prebivalstva. Približno tretjina ljudi vsaj občasno poroča o simptomih nespečnosti in 10 do 12 odstotkov jih izpolnjuje merila za to diagnozo. V pozni odraslosti se delež poveča na 20 odstotkov (Štukovnik in Dolenc Grošelj, 2013). Zaradi nespečnosti so ljudje zaspani in utrujeni čez dan, pogosto potrti (depresivni), zmanjša se jim odpornost, dolgoročno se zdravje lahko usodno poslabša. Vzroki za nespečnost so raznovrstni, simptome pa delimo na težave z uspavanjem, vzdrževanjem spanja in prezgodnjim prebujanjem ter neosvežilnim spancem.
Naravoslovna fotografija
Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2014
Petra Draškovič
Ohranjanje zgodovinskega spomina
Trg Franca Krašana v Šempasu
Marija Mercina
Naše nebo
Zimsko nebo in Jupitrova rdeča pega
Mirko Kokole