Društvena pravila

PRAVILA PRIRODOSLOVNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo se imenuje “Prirodoslovno društvo Slovenije”, (v nadaljnjem besedilu: društvo). Sedež društva je v Ljubljani, Poljanska cesta 6, mestna občina Ljubljana.

2. člen

Društvo je prostovoljno nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki so ljubitelji narave in združuje, vključuje in povezuje članstvo na amaterski podlagi.

3. člen

Območje delovanja društva je ozemlje Republike Slovenije.

4. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

5. člen

Pečat društva je okrogel in ima premer 2,6 cm; ob robu je napis PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO SLOVENIJE – LJUBLJANA.

6. člen

Društvo se lahko včlani v druge sorodne organizacije v Sloveniji, katerih namen je razvijati zanimanje za naravo na varstveni, vzgojni ali znanstveni podlagi.

Društvo lahko sodeluje z drugimi naravoslovnimi društvi.

7. člen

Društvo se lahko včlani v sorodno tujo ali mednarodno organizacijo s podobnimi nameni in cilji in v skladu s temi pravili.

8. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

9. člen

Društvo obvešča o svojem delu širšo in ožjo javnost.

Člane obvešča:

• na društvenih sestankih,
• preko društvene poljudnoznanstvene revije PROTEUS,
• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
• preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča preko sredstev javnega obveščanja, z organizacijo tiskovnih konferenc, okroglih miz.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

10. člen

Namen društva je gojiti in širiti naravoslovno in naravovarstveno kulturo na vseh področjih družbe.

Cilji društva so:

• prizadevanje za strokovno raven dela društva,
• pospeševanje in povezovanje poljudnoznanstvene, naravoslovne in naravovarstvene aktivnosti,
• vzpostavljanje in vzdrževanje stikov med strokovnjaki različnih naravoslovnih vej,
• sodelovanje s tujimi strokovnjaki s področja delovanja društva,
• sodelovanje s sorodnimi društvi in organizacijami doma in v tujini.

11. člen

Društvo uresničuje svoje cilje z izvajanjem naslednjih nalog:

• prireja predavanja, ekskurzije, razstave in tekmovanja,
• ustanavlja sekcije, krožke, aktive,
• izdaja in zalaga poljudnoznanstveno revijo PROTEUS ter izdaja in spodbuja izdajanje druge znanstvene in poljudnoznanstvene, vzgojne in popularizacijske literature in tiska s področja naravoslovja,
• za svoje člane in druge strokovnjake različnih naravoslovnih vej prireja sestanke, tečaje, posvetovanja, seminarje in podobno ter jim omogoča objavljanje znanstvenih in poljudnoznanstvenih spisov z izdajanjem periodnih in občasnih publikacij,
• podpira ustanavljanje samostojnih naravoslovnih društev ali zvez društev v Sloveniji,
• sodeluje z ustanovami in zavodi pri izdelavi vzgojno izobraževalne literature s področja naravoslovja,
• ustanavlja sklade, ki programsko in materialno podpirajo reševanje določene problematike iz delovnega področja društva,
• ustanavlja zavode, ki vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko samostojno vodijo naravovarstveno-izobraževalne programe (botanični vrtovi, informacijska središča ipd.),
• opravlja dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev z naravovarstveno-izobraževalnimi programi za svoje člane in drugo zainteresirano javnost (šifre standardne klasifikacije dejavnosti: 79.110 – Dejavnost potovalnih agencij, 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj, 79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti),
• podeljuje društvena priznanja:

Angele Piskernik in Ferdinanda Seidla (naravovarstveno)

Grošljeva plaketa (za izjemne dosežke pri reviji Proteus)

Kavčičev sklad (za mlade pisce v Proteusu)

Zlata značka PDS (za vidnejše društvene dosežke).

Prirodoslovno društvo Slovenije si, na podlagi ustanovitvenega akta, zagotovi ustanovitvene pravice pri upravljanju skladov in zavodov, ki jih ustanovi.

1. ČLANSTVO

12. člen

Član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, lahko pristopi s pisno izjavo, ki jo predloži izvršnemu odboru in v kateri se zaveže, da sprejema ta pravila ter plača članarino.

Za mladoletnega člana društvu poda pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik.

Pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik.

Tuj državljan lahko postane član društva pod enakimi pogoji.

V primeru glasovanja se upošteva enakovredno en glas za fizično ali pravno osebo.

Člani društva so redni in častni.

Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične in pravne osebe, ki društvu materialno ali kako drugače pomagajo. Lahko sodelujejo na sejah, občnih zborih, nimajo pa pravice pravnega odločanja.

13. člen

Častni član društva lahko postane oseba, ki si je pridobila posebne zasluge za društvo ali naravoslovno kulturo in znanost. Častnega člana imenuje občni zbor na predlog izvršnega odbora. Častni član ima vse pravice rednih članov, vendar ne plačuje članarine. Če oseba, ki postane častni član, ni član društva, nima pravice odločanja.

14. člen

Pravice in dolžnosti članov društva so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo pri delu organov društva,
• da se udeležujejo društvenih prireditev,
• da dajejo predloge in sugestije organom društva k delu in izpolnjevanju nalog,
• da sprejemajo nagrade ter pohvale za delo v društvu ter za dosežene uspehe,
• da spoštujejo pravila društva ter odločitve organov društva,
• da pospešujejo društvene dejavnosti,
• da redno plačujejo članarino.

15. člen

Delo v organih društva je častno. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izjemno vloženo delo lahko izvršni odbor prizna takemu članu ustrezno nagrado.

16. člen

Članstvo v društvu preneha:

• z izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo na podlagi odločbe disciplinskega sodišča društva,
• s smrtjo.

Član lahko izstopi iz društva prostovoljno, kadar pošlje izvršnemu odboru pisno izjavo o izstopu.

Član se črta iz društva, če kljub opominu ne plača članarine za dobo dveh let.

Član se izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, naštete v 14. členu pravil in če zavestno ravna proti koristim in ugledu društva. O izključitvi odloča disciplinsko razsodišče s sklepom.

• ORGANIZACIJA DRUŠTVA

17. člen

Organi društva so:

• občni zbor
• izvršni odbor
• nadzorni odbor
• disciplinsko razsodišče

18. člen

OBČNI ZBOR

Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge njegove organe. Sestavljajo ga vsi člani društva.

Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat na leto v začetku vsakega leta, najkasneje do sredine meseca marca. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, zaradi katere je sklican.

19. člen

Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v enem mesecu po tem, ko je prejel tako zahtevo, v nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj.

Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklican. Kraj in čas občnega zbora razglasi izvršni odbor v društvenem glasilu Proteus na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije.

Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi pravil ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor. Ko se glasuje o razrešnici organov društva, ne morejo o tem glasovati člani organov društva.

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem času začetka navzočih več kot polovica vseh članov.

Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek preloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 20 članov.

20. člen

Občni zbor vodi predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.

21. člen

Naloge občnega zbora so:

• da sklepa o dnevnem redu,
• da daje osnovne smernice za delo društva,
• da ocenjuje delo in sklepe izvršnega odbora,
• da razpravlja in sklepa o poročilih in predlogih izvršnega in nadzornega odbora ter članov društva,
• da obravnava in sklepa o predlogih drugih strokovnih društev glede skupnih akcij
• da odloča o pritožbah proti sklepom izvršnega odbora ali sklepom disciplinskega razsodišča,
• da sklepa o finančnem načrtu za prihodnjo poslovno dobo ter potrjuje zaključni račun za minulo poslovno dobo,
• da sprejema, spreminja ter dopolnjuje pravila ter druge splošne akte društva,
• da voli predsednika društva in do štirinajst članov izvršnega odbora,
• da potrjuje kot člane izvršnega odbora vodje posameznih sekcij in aktivov,
• da voli nadzorni odbor in disciplinsko razsodišče,
• da razrešuje z glasovanjem izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko razsodišče,
• da potrjuje predloge za ustanovitev skladov,
• da potrjuje predloge za ustanovitev zavodov,
• da določi višino članarine in način njenega plačevanja,
• da določa o prenehanju ali združitvi društva,
• da voli častne člane.

O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overovitelja zapisnika.

22. člen

IZVRŠNI ODBOR

Izvršni odbor je izvršilni organ društva in upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma po smernicah, sprejetih na občnem zboru. Sestaja se praviloma enkrat mesečno, sklicuje ga predsednik društva.

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

Izvršni odbor šteje do 15 članov, ki izmed sebe izvolijo še enega ali dva podpredsednika.

23. člen

Člane izvršnega odbora voli občni zbor za eno leto in so lahko večkrat zaporedoma voljeni. Seznam članov Izvršnega odbora za naslednje mandatno obdobje predlaga predsednik društva pred sklicem občnega zbora in z njim seznani dosedanje člane.Člani izvršnega odbora so po funkciji tudi direktor uprave, urednik revije Proteus in predsedniki skladov, ki nimajo pravice glasovanja.

24. člen

Naloge izvršnega odbora so zlasti:

• na svoji prvi seji izmed največ 15 članov IO izvoli enega ali dva podpredsednika in referente za posamezne dejavnosti,
• imenuje urednika in na njegov predlog uredništvo društvenega glasila PROTEUS. Po imenovanju postane urednik član izvršnega odbora,
• imenuje razpisno komisijo za nove delavce v strokovni službi,
• imenuje upravo in nadzorni odbor posameznega sklada,
• imenuje direktorje zavodov,
• po potrebi kooptira v izvršni odbor referente za morebitno posebno strokovno dejavnost, ki bi nastala v poslovni dobi odbora,
• odloča o finančnih in drugih gradivih, ki jih pripravi strokovna služba,
• vodi posle, ki zadevajo evidenco članov,
• imenuje iz vrst članstva stalne in občasne komisije,
• skrbi za finančno poslovanje in za sredstva društva,
• skrbi za uresničevanje drugih nalog v skladu s temi pravili.

25. člen

V primeru izpraznjenih mest in po potrebi lahko kooptira izvršni odbor v svoj sestav največ tri člane.

26. člen

Seje izvršnega odbora se skličejo tudi, če to zahtevata dve tretjini članov izvršnega odbora ali nadzorni odbor.

Seja izvršnega odbora je sklepčna, če je na njej prisotna večina članov, ki imajo pravico glasovanja.

Seja izvršnega odbora je lahko sklicana tudi v obliki korespondenčne seje. Sklepi korespondenčne seje veljajo za sprejete, če jih potrdi večina članov izvršnega odbora, ki v predpisanem roku odgovorijo na predlagane sklepe.

27. člen

NADZORNI ODBOR

Nadzorni odbor sestoji iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo enega leta.

Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika.

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo izvršnega odbora med dvema občnima zboroma in da nadzira finančno poslovanje društva.

Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru, ki mu mora pisno poročati vsaj enkrat v koledarskem letu.

Nadzorni odbor predlaga občnemu zboru razrešnico izvršnega odbora.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi trije člani, sklepe pa sprejema z večino prisotnih.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se vseh sej izvršnega odbora, brez pravice glasovanja.

28. člen

DISCIPLINSKO RAZSODIŠČE

Disciplinsko razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih voli občni zbor za dobo enega leta. Predsednika disciplinskega razsodišča izvolijo člani disciplinskega razsodišča izmed sebe. Disciplinsko razsodišče vodi disciplinske postopke in izreka kazni po disciplinskem pravilniku.

29. člen

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti koristi in ugled društva.

O prekrških odloča na prvi stopnji disciplinsko razsodišče, ki posluje po disciplinskem pravilniku društva.

30. člen

Disciplinsko razsodišče lahko izreče članom društva naslednje kazni:

• opomin
• javni opomin
• izključitev.

O pritožbah proti ukrepom disciplinskega sodišča odloča na svojem prvem naslednjem sklicu občni zbor društva kot drugostopenjski organ.

31. člen

STROKOVNA SLUŽBA

Za vodenje in opravljanje organizacijskih, gospodarskih, finančnih, upravnih, administrativnih in strokovnotehničnih poslov, ki so povezani z delovanjem društva, lahko društvo ustanovi strokovno službo z redno in/ali občasno zaposlenimi.

Strokovno službo, ki ni pravna oseba, vodi upravni direktor. Poslovanje te enote ureja poseben pravilnik.

32. člen

PREDSEDNIK DRUŠTVA

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi organi ter drugimi organizacijami v državi in v tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in odgovorni urednik revije Proteus in ga voli občni zbor za dobo enega leta.

Predsednik podpisuje društvene listine. Po predsednikovem pooblastilu lahko podpisuje društvene listine tudi podpredsednik ali druga pooblaščena oseba.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s temi pravili in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in izvršnemu odboru.

REVIJA PROTEUS

33. člen

Prirodoslovno društvo Slovenije izdaja poljudnoznanstveno revijo Proteus. Revija izhaja praviloma enkrat mesečno od septembra do junija.

Namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje revije določi izdajatelj Prirodoslovno društvo Slovenije s programsko zasnovo, ki jo določa poseben akt.

Pred temeljno spremembo ali bistveno dopolnitvijo programske zasnove mora društvo pridobiti mnenje uredništva.

34. člen

LASTNIŠTVO REVIJE

Prirodoslovno društvo Slovenije je 100% lastnik revije Proteus.

Sredstva za financiranje in pokrivanje stroškov za razširjanje revije zagotavlja v celoti društvo iz svojih virov, ki so določena v 39. členu teh Pravil.

35. člen

ODGOVORNI UREDNIK

Odgovorni urednik revije Proteus je predsednik društva. Način in pogoji za imenovanje odgovornega urednika so določeni v 32. členu Pravil.

Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove revije ter opravlja druge naloge, določene s temi Pravili.

Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo in vse dejavnosti, ki niso v skladu z Zakonom o medijih.

36. člen

Odgovorni urednik (predsednik društva) predlaga urednika, ki ga potrdi izvršni odbor.

Urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove revije, sprejete na seji uredniškega odbora, in druge naloge, ki so določene s posebnim pravilnikom. Z urednikom sklene Prirodoslovno društvo Slovenije pogodbo o delu.

37. člen

UREDNIŠTVO

Člane uredništva  (področne urednike) predlaga urednik in jih potrdi izvršni odbor.

Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik, urednik in področni uredniki.

Področni uredniki odgovarjajo za uresničevanje programske zasnove revije in opravljajo druge naloge, ki so določene s posebnim pravilnikom.

Seje uredništva sklicuje urednik, lahko pa tudi odgovorni urednik ali če to zahtevata dve tretjini članov uredništva.

Uredništvo vsako leto pred občnim zborom sprejme program revije PROTEUS.

38. člen

Uredništvo, uredniki in drugi sodelavci so v okviru programske zasnove in v skladu s Pravili društva pri svojem delu neodvisni in samostojni.

39. člen

ORGANIZIRANJE TURISTIČNIH ARANŽMAJEV

Za vodenje organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev se društvo dogovori z zunanjim prokuristom, ki izpolnjuje pogoje za vodjo dejavnosti po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma in Pravilniku o načinu in postopku pridobitve licenc za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev ter o vsebini in načinu vodenja registra izdanih licenc.

Društvo s prokuristom sklene pogodbo o sodelovanju za določen čas.

Prihodki od organizacije in prodaje turističnih aranžmajev se namenijo za delovanje društva in izdajanje revije PROTEUS.

40. člen

Društvo za izvajanje organiziranja turističnih aranžmajev sprejme Splošne pogoje poslovanja, ki jih potrdi Izvršni odbor društva.

FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

41. člen

Dohodki društva so: vpisnina in članarina, dohodki iz dejavnosti društva, prispevki sponzorjev, javna sredstva, darila in volila ter drugi dohodki.

Če se ustvari presežek dohodka, se uporabi za izvajanje dejavnosti, za katero je društvo ustanovljeno.

42. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine. S premičninami društva upravlja izvršni odbor, o nepremičninah sklepa občni zbor.

43. člen

Finančno poslovanje mora biti v skladu s splošno veljavnimi predpisi in s predpisi, ki veljajo za društva.

Finančna evidenca se opravlja po načelih računovodskega poslovanja. Za pravilnost opravljanja finančne evidence skrbita direktor uprave in računovodja.

Direktor uprave preko najete računovodske službe vodi finančno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Letno poročilo o finančnem poslovanju pripravi in posreduje direktor uprave na občnem zboru društva.

Finančno poslovanje društva se odvija preko poslovnega računa pri banki.

Odredbodajalec je predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, ki ga pooblasti predsednik.

KONČNE DOLOČBE

44. člen

Društvo lahko preneha:

– po volji članov s sklepom občnega zbora z dvotretjinsko večino navzočih članov,

– s spojitvijo z drugimi društvi,

– s pripojitvijo k drugemu društvu,

– s stečajem,

– na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,

– po samem zakonu.

 

45. člen

Skladno s 4. členom Zakona o nevladnih organizacijah in 38. členom Zakona o društvih se v primeru prenehanja društva, po poravnavi vseh obveznosti, društveno premoženje prenese na drugo društvo z enakim ali podobnim namenom, ki izpolnjuje pogoje za nevladno organizacijo, ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

46. člen

Ta pravila je sprejel občni zbor Prirodoslovnega društva Slovenije v Ljubljani, dne 17. decembra 2021. Z dnem izdaje odločbe o vpisu sprememb Pravil v register društev pa prenehajo veljati Pravila, sprejeta na občnem zboru, dne 14. decembra 2020.

Zastopnik PDS:

prof. dr. Radovan Komel