SPOROČILO ZA JAVNOST
SIMPOZIJ OB 90-LETNICI PRIRODOSLOVNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE IN REVIJE PROTEUS
Danes v Ljubljani poteka celodnevni poljudnoznanstveni simpozij ob 90-letnici obstoja Prirodoslovnega društva in revije Proteus. Na dogodku z izjemno udeležbo najbolj znana imena slovenske znanosti sodelujejo v razpravah o zgodovinskih dosežkih znanosti v minulih sto letih, o raziskovanju vesolja, genomu, spreminjanju epidemičnih bolezni v družbi, o vse večjih spremembah v naravi in človekovem okolju, izumiranju živalskih in rastlinskih vrst, o varovanju okolja preko mobilnega telefona, o energijskih virih prihodnosti in umetni inteligenci. Tudi o zadnjih odkritjih, denimo tem, da lahko umetna inteligenca prispeva k razvoju jedrske fuzije, ki predstavlja energetski vir prihodnosti. Raziskovalci so nedavno odkrili, da lahko s pomočjo umetne inteligence premagajo izziv pri proizvodnji skoraj neomejene čiste energije s pomočjo jedrske fuzije.
Ena od osrednjih tem simpozija je bila posvečena 90-letnici izhajanja revije Proteus. Kdo ne pozna revije, ki je vse od osnovnošolskih nog kalila bodoče raziskovalce in znanstvenike ter mladim po vsej Sloveniji navduševala za naravo, naravovarstvo, fiziko, kemijo, biologijo? Kot je povedal njen častni član, ki je že več kot 50 let član Prirodoslovnega društva, Andrej Seliškar, so leta 1933, ko je začela revija izhajati, pisali o nenavadnem spolnem življenju človeške ribice, se spraševali, ali je uživanje ostrig nevarno človeškemu zdravju, ugotavljali, ali je nafta organskega ali anorganskega izvora, skrbelo jih je, da je človeška bolha tik pred izumrtjem. Današnja številka pa poroča o ustvarjanju atosekundnih sunkov svetlobe za preučevanje dinamike elektronov. Tako zelo je v 90-ih letih napredovalo naše poznavanje sveta okrog nas, je poudaril Seliškar. Predsednik društva prof. dr. Radovan Komel je poudaril, da je simpozij pregled izjemnega napredka na področju znanosti v zadnjih 90 letih. Urednik revije Proteus dr. Tomaž Sajovic pa je izpostavil pomen pisanja o znanosti v slovenskem jeziku.
…………………………..
Revija Proteus, mesečnik za poljudno naravoslovje Revija Proteus je najstarejša slovenska poljudnoznanstvena revija. Od leta 1933 jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije, ena najstarejših nevladnih organizacij pri nas, ki je tudi njen založnik. Ideja o reviji sega v leto 1918, ko so v Tiskovni zadrugi že pripravili naslovnico nove revije z imenom Priroda, za urednika je bil predviden dr. Pavel Grošelj, vendar do uresničitve ni prišlo. 15 let kasneje so v Prirodoslovni sekciji Muzejskega društva na sestanku 10. maja 1933 prof. dr Alija Košir, prof. dr. Ljudevit Kuščer, prof. dr. Božo Škerlj in dr. Lavo Čermelj ponovno razmišljali o časopisu, tokrat z imenom Priroda in tehnika. Za urednika so spet prosili dr. Pavla Grošlja, ki pa je za revijo predlagal ime Proteus, po znani jamski človeški ribici. Oktobra istega leta je izšla prva številka revije, v notranjosti bogato okrašena z vinjetami. Po dr. Grošlju je urednikovanje kar za 23 let prevzel dr. Lavo Čermelj. Revija je izhajala neprekinjeno z izjemo kulturnega molka med drugo svetovno vojno. Po vojni je revijo vodilo več urednikov, ki so prispevali k njeni odličnosti, razvoju in dediščini za naslednje rodove bralcev, dr. Alija Košir, dr. Anton Peterlin, dr. Anton Ramovš, dr. France Adamič, dr. Tone Wraber, dr. Matija Gogala, Stane Peterlin, dr. Ivan Kreft, dr. Samo Ribarič, Matjaž Mastnak, Janja Benedik in dr. Sašo Dolenc, sedanji urednik pa je že 18. leto dr. Tomaž Sajovic.
Revija Proteus na poljudnoznanstveni način predstavlja dosežke slovenske znanosti in izpostavlja novosti iz tujine. Vključene so bile vsebine praktično z vseh področij naravoslovja, deloma tudi tehnike, posebej pa še varstva narave. Najbolj zaslužni za bogato vsebino so brez dvoma avtorji prispevkov. Med njimi so uveljavljeni raziskovalci, profesorji, zdravniki, učitelji v srednjih in osnovnih šolah, študenti, dijaki in ljubitelji narave. V izbrani slovenščini, s skrbjo za uveljavljanje in ohranjanje slovenskih strokovnih izrazov ustvarjajo prispevke, ki pritegnejo bralce.
Mnoge prispevke lahko uvrstimo med bisere poljudnega naravoslovnega pisanja. Vseh avtorjev je bilo okrog 2000, 86 letnikov Proteusa pa obsega več kot 22000 strani.
Avtorica fotografij: Asiana Jurca Avci