O dolgoživosti: Kako dolgo je mogoče živeti? In zakaj sploh?
Globoko pod Slovenijo, v popolni temi, živi bitje brez oči, brez pigmenta in brez vsakršne ure – človeška ribica. In vendar preživi dlje kot skoraj vsa živa bitja okoli nas. Ne hiti, ne tekmuje, ne kopiči; miruje v temi in čaka. Morda je prav v tem najstarejša modrost o dolgem življenju, ki jo poznamo.
Vprašanje, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj, si danes prvič zastavljamo z resničnimi orodji v rokah. Je nesmrtnost mogoča? Je sploh zaželena? In kaj se zgodi z nami – z našimi mislimi, skupnostmi in odnosom do narave — če bi živeli dvakrat dlje, kot smo navajeni?
V prvih dveh epizodah podkasta Naravoglasno se sprašujemo o dolgoživosti vsega – živih bitij, idej in ustanov. Povod ni naključen: revija Proteus, ob kateri nastaja ta podkast, izhaja že triindevetdeset let, društvo za njo pa s koreninami sega še globlje.
Pri iskanju odgovorov se mi pridružijo štirje sogovorniki. Biolog prof. dr. Rok Kostanjšek proučuje genom človeške ribice. Novinarka Renata Dacinger se ukvarja z znanostjo in naravoslovjem – tako kot David Attenborough, najslavnejši naravoslovni novinar, ki je letos dopolnil sto let in je tudi človeško ribico nekoč predstavil svetu. Gozdar prof. dr. Robert Brus pozna dolgožive bore Pinus longaeva – drevesa, stara kot človeška civilizacija, ki že tisočletja kljubujejo vetru v kalifornijskih gorah. Zdravnik in raziskovalec možganov prof. dr. Zvezdan Pirtošek pa se vsak dan srečuje z boleznimi, ki jih prinaša dolgo življenje – in ve, da podaljšati življenje ni isto kot podaljšati zdravje.
Proteus v jami ne hiti. In morda je prav to razlog, da revija, ki nosi njegovo ime, vztraja že devet desetletij – in da z društvom, ki stoji za njo, danes z vami začenjamo to pot.
Epizodi podkasta Naravoglasno sta na voljo na vaši najljubši podkast platformi.